header image

Tana Toraja (Sa’dan, Palawa)

Objavil: afrika3 | 29.07.2009 | Brez komentarjev |

Tana Toraja je pokrajina v juznem delu Sulawezija, s srediscem v Rantepau. Slovi po pogrebnih slovesnostih in mocni tradiciji. Imele smo sreco, da smo se lahko udelezile ene izmed pogrebnih ceremonij, saj se vcasih zgodi, da jih tudi po teden dni sploh ni.

Z vodicem smo se z bemotom odpeljali do nekaj km oddaljenega Sa’dana, kjer je pogreb potekal. Tukaj imajo 2 pogreba, enega takoj po smrti, ko truplo ustrezno obdelajo in pripravijo na vecletno lezanje v druzinski hisi, drugega pa takrat, ko se lahko zbere cisto celotna druzina in ko zberejo dovolj denarja za veliko slavje in dokoncno slovo od pokojnika. Med tem casom se oseba ne steje za mrtvo, ampak samo za bolno. Vsake 3 dni ji menjavajo hrano in pijaco in jo celo sprasujejo za dovoljenje, ko se kam odpravljajo (sicer ne vemo, kako dobijo odgovor :D )

Me smo se udelezile drugega pogreba, ki traja tudi po vec dni. Vse je odvisno od premoznosti druzine. Vec denarja kot imajo, dlje traja ceremonija. V nasem primeru je bil sele drugi dan, ki pa je najpomembnejsi, saj svojci takrat sprejmejo vse goste. Prizorisce slovesnosti je bilo ogromno. V srediscu sta bili na visokem odru dvignjeni krsti (mati in sin), tako da sta bili vsem na oceh, okoli pa vse polno sedisc za goste.

Krste

Sedisca

Najprej so sprejeli vse turiste in nas pogostili s cajem, kavo, piskoti in slanim pecivom. Pogreba ceremonija poteka po natancno zacrtanem protokolu. Ko pride skupina pogrebcev, prinesejo na osrednji prostor pred odrom s krstama svoje darove v obliki zivih bivolov in prasicev.

Bivol

Njihov prihod glasno oznani moski v tradicionalnih oblacilih, nato pa jih s plesom in petjem pospremijo do sprejemnice za goste, kjer jih pogostijo z dobrotami, tako kot so tudi nas. Tako se izmenjuje ena skupina za drugo in stevilo darovanih prasickov in bivolov narasca. Ubogi pujski, zvezani na bambusovih deblih ure in ure pretrpijo na vrocem soncu, cvilijo in se mucijo, predno so usmrceni. Nekaj jih pokoljejo takoj, da se gostje lahko najejo, drugi pa pridejo na vrsto v vseh naslednjih dneh, dokler traja slovesnost. Bivole prihranijo do konca, nozu bodo podlegli sele 30. julija, ko bo pogreb koncan. Vseh 500 prasicev in 100 bivolov, ki imajo tukaj funkcijo nasih vencev in svec, razdelijo med goste. Nekaj mesa pojedo ze na pogrebu, drugo pa odnesejo domov.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

tradicionalne punce

V Sa’danu smo si ogledale tudi tradicionalen nacin pletenja oblacil, nato pa smo se pes podale do Palawe. Sprehod med rizevimi polji, bivoli in domacini, ki so se trudili na poljih za svoj pridelek, je bila odlicna ideja, veliko boljsa od voznje z bemom.

Pletenje

Rizeva polja

Sprehod

Spotoma smo videle ogromno hisk z uslocenimi strehami in bogatim okrasjem, za katere smo najprej mislile, da so grobnice, potem pa nam je vodic le razlozil, da manje hiske sluzijo za shranjevanje riza (torej bi lahko rekli, da gre za sulawezijske siluse ali kozolce), v vecjih pa ljudje zivijo. To smo se prepricale v Palawi, kjer smo si eno izmed his ogledale tudi od znotraj. Ko smo se po strmih stopnicah povzpele do bivalnega prostora, smo zagledale 3 sobe. Ena je namenjena za spanje druzine z otroci, srednja je jedilnica in druzabni prostor, zadnja pa soba za goste. Kadar pa kdo umre, si za leto ali dve ali 10 eno izmed sob ‘izposodi’ mrtvec, ki tam pociva vse do pogreba.

palawa

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije