header image

Trekking 2 (nadaljevanje)

Objavil: afrika3 | 23.07.2009 | 2 Komentarjev |

Syoko simo (17.7.2009)

Po vcerajsnjem usepesno koncanem sestanku smo dekleta pokazala vse plesne in pevske vescine, ki so nas jih v preteklih dneh naucili nasi dragi nosaci. Tako kot vsak vecer poprej smo se po parih posedli na slamnata tla ob ognju in zaceli z izvajanjem nasih ritualov. V trenutku smo postale glavne zvezde. Nizozemska popotnika, ki sta se nam pridruzila v vasi, sta le zadrzano opazovala dogajanje, plemenska poglavarja pa sta bila navdusena in sta se s cigaretom v roki pozibavala v nasig ritmih. Za pripravljen sov smo se odpovedale honorarju pa tudi za fotografiranje nismo zahtevale 5000Rp. Nase podivjano obnasanje je v zadrego spravilo vodica Sam-a, ki se je skrivaj opraviceval Nizozemcema. Ko smo vse izcrpane popadale na tla, smo se pridruzile prasickom, podganam in bolham ter preostalemu mrcesu v nasem izdatno slamnatem prenociscu in se odpravile spat. Prasicje hrkanje nas je hitro uspavalo in ze je bil pred nami dan, ki smo si ga rezervirale za ceremonijo.

Zaradi vodicevih izbruhov ljubosumja se nam na zalost nista zelela pridruziti Nizozemca, ceprav je bilo ze vse dogovorjeno. Nasi stroski so se se povecali za dodatnih 140000Rp na osebo. Celotna ceremonija nam je vsem skupaj denarnice stanjsala za 3,5miljona Rp (cca. 250evrov).

Okoli 9h zjutraj smo se povzpele do majhne vasice, ki je bila prizorisce dogajanja. Pricakalo nas je nekaj domacinov, ostali pa so se se potiakli po vrtovih in pripravljali zelenjavo in sladek krompir za obred. Pocasi so se zaceli zbirati in iz hisk so lepo eden za drugim prilezli do nas in nas vse povrsti pozdravljali in nam segali v roke. Moski so nas ocarali s kokosjimi perjanicami, pletenimi verizicami, kotekami in pobarvanimi bradami, zenske pa s tradicionalnimi krili in pletenimi vrecami na glavi. V narocju so pestovale otroke vseh starosti, ki so z veseljem srkali mleko in se stiskali k svojim materam.

Domacinke

Otroci

Mati z otrokom

Izza slamnate hise se je zaslisalo prasicje cviljenje in majhen pujsek se je v narocju moskega nasel pred smrtonosno puscico, ki so mu jo zapicili v predel vratu.

Pujsku so zapicili smrtonosno puscico

Ogenj so zanetili brez vsakrsnih pripomockov, zgolj s slamo in nekaksno vrvico, ki je drsela med spretnimi rokami domacina in zanetila iskro. Na ognjiscu so moski pripravili veliko kamenja, ki se je moralo segreti do temperature, primerne za pecenje. Pujska so osmodili in iz njega postrgali kozo, zenske pa so poskrbele, da so ga razkosale in odsranile drobovje. V globoko jamo so nalozili veliko dolgolistnate trave in z dolgimi palicami dodajali oblogo iz vrocega kamenja. Ponovno so nalozili travo, nato pa plast sladkega krompirja in zelenjave. Take plasti so se izmenjavale tako dolgo, da se je kup povecal na pol metra v visino.

Priprava kosila

Na vrh so kot nekaksne tepih razgrnili prasicka in ponovno nalozili plasti trave in kamenja. Vse skupaj so dobro zvezali in bodoca pojedina se je kuhala in pekla sama od sebe. Cas smo izkoristili za plemenske pesmi, ples ter vojne igre, ki so bolj podobne lovu na zensko sredi krompirjevega vrta, kot pa bojem med plemeni. Ves proces poteka po posebnem protokolu, na katerega nas je opozarjal eden od nosacev. Po koncu vojnih iger smo dobile dovoljenje za nakup spominckov. Dobro smo se zalozile s kotekami, verizicami in kladivi, s katerimi si sekajo prste na rokah. Nasi zelodcki so nestrpno pricakovali prve grizljaje pujska in sladkega krompirja, ki so nam ga postregli kar na tleh na ‘travnatih’ kroznikih. Ob slovesu nam je poglavar plemena v spomin podaril bojne puscice, me pa smo ga razveselile se z dodatnim denarjem.

Se za konec ena skupinska...

Glavni plesalec

Pred spustom v dolino so nam nosaci zapeli se nekaj pesmi, nato pa so nas otroci pograbili za roke in nas po strmini pospremili nazaj v Syoko simo. Tam smo se posteno namucile na odbojkarskem igriscu, saj so vsi pravi profesionalci.

Syoko simo – Wamena (18.7.2009)

Ker je bila pred nami dolga pot do kombija, ki bi nas odpeljal nazaj v Wameno, nam je Sam prejsnji vecer povedal, da moramo ze ob sedmih zjutraj na pot. Hoja naj bi namrec trajala vec kot 7 ur. Seveda smo se kot vsak dan zopet zaspale, tako da so nas celo prisli budit.

Po obilnem zajtrku (caj, juha z rezanci, sardelami, korenjem in fizolom – edino, kar je se ostalo< 5 dni smo jedle skoraj enako grano, tako da smo se je ze malo navelicale) smo se z zamudo odpravile iz vasice. Danasnja hoja je bila v bistvu edina podobna trekkingu, saj je bilo kar dosti vzponov in spustov, hoje po blatu, gozdu, kamenju, preckanje mostov… vmes smo dozivele se krajsi monsun, tako da smo si nekatere prvic po 5 dneh nadele skornje. Te smo predtem posodile nosacem, saj so se vecini cevlji strgali ali kako drugace unicili.

Preckanje mostu

Ko smo prispeli na cilj, nas je tam ze cakal kombi. Na poti nazaj so nam spet ves cas prepevali nosaci. Tako smo se ze navadile tega njihovega petja (v kombiju, na vsakem postanku med hojo, ob vecernem ognju), da ga bomo prav pogresale. Ko smo se vrnili v hotel, so nam znosili vso robo pred sobo. Pustile smo jim skornje, dale placilo in nekaj napitnine, nato pa smo se se 10x poslovili.

Po 5 dneh riza, rezancev, korencka in fizola ter vodene kave, smo si ze posteno zelele nekaj drugega, zato smo si v hotelski restavraciji privoscile rakce, pomfri, zelenjavno juho in kavo z mlekom. Sledil pa je seveda se sprehod do trgovine po mrlo coca-colo (no, ker je nismo dobile v nobeni trgovini, smo sle po njo v lekarno :D )

Z obiskom v sobi nas je spet ‘presenetil’ Sam, ki je dvema prinesel verizici, ki ju je obljubljal ze od prvega vecera. Res VEDNO najde izgovor, da pride do nas.

Koncno je sledilo konkretno, globinsko in temeljito pranje ter umivanje – nas in cunj. Po sobi smo napeljale vrvice in razobesile oblacila v upanju, da se v dnevu in pol posusijo, v kar sicer dvomimo zaradi obilne vlage.

Privoscile smo si zasluzen pocitek brez slame, usi, podgan, prasickov…

Povzetek

Najboljsih, najlepsih 5 dni!! Vodic (ce odstejemo njegovo blebetanje, ljubosumje in ukazovanje) vredu, posten, nosaci super, ljudje (plemena) pa … sploh se ne da opisati z besedami. Enostavno je to treba videti, doziveti, biti z njimi. Njihovo zivljenje je tako enostavno in vsi so res tako iskreni, tako prijazni… srecne smo, da smo to dozivele!!

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

Odzivi

jajaaa po colo v lekarno :D
aja slike so neverjetno lepe, zgleda čist nerealno (:

No, kako je živeti oz. spati v sožitju z naravo, živalmi? To mora bit kar v redu, razen tega, da je postelja trda (nekaterim to ugaja, recimo če maš dormeo doma:), pa ta filing, da si kr nekje bogu za hrbtom pr enih domačinih mora bit tud hud, ko probaš zaspat, no vsaj jst preden grem spat probam o čem razmislt al pa mi misli letijo skoz glavo…

Tole vaše plesanje in nasploh cel nastop je mogu bit pa res dobr, da sta bla še poglavarja zadovoljna:) Drugače pa vaaaaaauuuuuu, kr 3 milijone pa pou ste plačale za tole, sej ste prave milijonarke tam ej, kdo bi si mislu:D

Kokr vidm, je to v bistvu tm turizem, da za vas recimo pripravljajo obrede, vas počakajo v mestu, kuhajo za vas in vse to, se pravi ve vnaprej sporočite, da pridete in oni se nekak pripravijo, nekaj v tem smislu…

Glede ognja: morale bi mal gledat Beara Gryllsa pa njegov Ultimate survival, se vse take fore naučiš, sam kokr prav, je kr težko zanetit ogenj samo s palčko, ki jo tok vrtiš pa ustvarjaš trenje, da se vžge. Treba je velik potrpljenja pa izkušenj…

Ooooo, tale pujsek je mogu bit pa fuuuul dober, sam še vseen bi se mogl mal po naših južnih bratih zgledovat, majo boljše…hehe, hec no, sam bi blo zanimivo primerjat:D

Sam ta njihov način peke mi pa ni glih najbl jasn, kr vsega naložijo čez vse mogoče in pol se kr speče…mogu bi vidt

Glede odbojke bi mogle met pa ve še kšnega moškega predstavnika s sabo iz Slovenije, tko da bi blo lažje;)

Ooo, kako lepo od nosačev, da so vam skos pel, vsekakor vredno napitnine. Po petih dneh iste hrane se človek kar naveliča ja, tko da vam je verjetno zlo pasala tista hrana v hotelu.

Samo nekaj mi ni jasno, kje ste prale cunje, a to majo kr v hotelu pralne stroje v sobah al kako ste to uredile?

Strinjam se z zadnjo mislijo, da je to predvsem treba doživeti, bi pa dodal, da sem tud jaz vesel, da še obstajajo ljudje, ki živijo iz dneva v dan za svoje zadovoljstvo, so veseli, nasmejani, prijazni in se jim ne gre, tako kot večini ljudi v modernem svetu, samo za dobiček. Mnogi (evro) milijonarji so namreč nesrečni v svojem življenju bogsigavedi zakaj, tu pa se vse zdi kot da se je čas ustavil, ljudje živijo tako kot včasih, neobremenjeni z zunanjim svetom in neobremenjeni z iskanjem dobička ter z dobrimi vrednotami v sebi, ki bi morale biti vsakemu človeku za zgled.

Hehe, kako sem tole napisal, si bo kdo še kej mislu o men, ko kr tkole neki bluzim v komentarju in ustvarjam podblog bloga.

No, ne vem, če ve spremljate kej dogajanje, ampak tuki v Sloveniji je očitno, da se je prejšnja leta preveč kradlo v Muri in bodo tako delavci (okrog 3000 jih je) nasankali, Muro najverjetneje čaka propad, tako kot recimo IUV pred kratkim.

No, pa da ne bom preveč offtopic in tudi vam ne bi rad neki preveč moril z nekimi bednimi in brezpredmetnimi informacijami, ko pa se ve potikate po tako neobljudenih pokrajinah in doživljate tako lepe stvari…

grem naprej brat blog, čeprav je ura pri nas že pol enih pri vas pa, čeprav ste napisale, kolk ste uspredi, ugibam, da enih 6 ur, tko da dobro jutro!!!

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije